Preobilje hrane prinaša bolezni

Zdravstvene statistike razvitih držav odkrivajo vedno več bolezni zaradi preobilnega prehranjevanja.

Sodoben način življenja, vključno z urbanizacijo, industrializacijo in civilizacijo, nam narekuje nov, sodoben način prehranjevanja, ki je praviloma nezdrav. Primerno in zdravo življenje vključuje hrano (vrste hranil, režim prehrane in balastnih snovi), primerno telesno aktivnost, zaščito pred vsakdanjim stresom, poživili in zasvojenostjo, predvsem pa zahteva primerno osebno higieno.

Danes se že zavedamo, da sta na svetu dve neprimerni obliki prehrane: lakota in preobilna prehrana. V naši okolici se pojavlja predvsem debelost, prenahranjenost, v veliki meri že zasvojenost s hrano. Zato že dalj časa ni več v modi izrek arabskega misleca Omara el Haiama: »Res je, da debeli umirajo mlajši, zato pa siti.« Zdravstvene statistike razvitih držav namreč odkrivajo vedno več obolenj zaradi preobilne prehrane. Povprečno potrebuje človek 2400 kcal dnevno, prehrana ljudi v razvitih deželah pa presega te potrebe za več kot 40 odstotkov. Povprečni Američan več kot četrtine hrane sploh ne poje, saj ta zgnije že v trgovini ali doma ali pa jo vrže v smeti. In prav v Ameriki je večina ljudi, starih nad 40 let, prenahranjenih.

Pandemija debelosti

Še pred nekaj leti je med zdravniki vladalo mnenje, da je debelost razvada in ne bolezen. Danes se to mnenje spreminja, kajti debelost se je razbohotila in dobiva že endemične razsežnosti. Ponekod so debeli kar celi narodi, to pomeni, da gre za pandemijo debelosti. Zaradi debelosti je pri teh narodih delovna storilnost manjša. Tudi sicer so debeluhi do trikrat več v bolnišnici in na zdravljenjih, gredo pa celo do šest let prej v pokoj in živijo povprečno do osem let manj kot drugi.

Debelost sama po sebi sprva ni bolezen, saj je mlad debeluh gibčen in nima posebnih težav. Vendar videz vara: četudi kot mlad še nima težke sape, je debeluh že bolnik - ne le zaradi pešanja srca, ampak tudi zaradi drugih posledic, ki jih povzroča debelost.

Prava povezava je naslednja: preobilna prehrana daje prevelike količine energije, ki se v obliki maščobe nalaga med notranjimi organi in mišicami in okoli njih, kar posledično vodi v debelost in bolezen. Vzporednic pa je seveda še veliko več! Nepravilno hranjenje prinaša tudi prevelike količine soli, sladkorja, nasičenih maščobnih kislin, kancerogenih snovi in konzervansov. Pogosto se kombinira še z velikimi količinami alkohola in kave.

Maščobni plašč je podoben oprtniku - če je težak 20 kilogramov in ga sodobnemu človeku nadenemo zjutraj na hrbet, da gre z njim v službo, z njim dela, hodi, vozi kolo, se rekreira in ljubi - vedno in povsod hudo obremenjuje srce, pljuča, sklepe, jetra, mišice ...

Vsak kilogram odvečne maščobe potrebuje veliko mrežo »novega« žilnega omrežja. Kri postane zaradi mastne hrane mastna in težje tekoča. Preveč sladkorja skupaj s holesterolom, okvari žilne stene in povzroča poapnenje. Poapnela žila ni več elastična in posledično se poviša krvni pritisk.

Odvečna maščoba se nabira pod kožo, okoli srca in, kar je najhuje, tudi med mišičnimi vlakni srca. Zato srce oslabi in zboli. Bolno in oslabljeno srce pa mora ob tem še garati. Na koncu obupa. Posledica je lahko srčni infarkt, ki hitro odpravi težave (smrt!!!), lahko pa se razvije dolgotrajna (večletna) in mukotrpna srčna astma, ki jo pogosto spremlja visok pritisk. Vse to bolniku močno greni življenje.

Maščoba se nabira tudi v trebuhu in prsnem košu. Maščoba v trebuhu dvigne trebušno prepono, salo v steni prsnega koša pa jo še dodatno stisne. Pljuča se zato ne morejo pravilno prezračiti, teže se izkašljamo, pljučna kapaciteta se zmanjša, kar vodi v emfizem in kronični bronhitis. Zato imajo debeli pogosteje kronični bronhitis kakor suhi - že otroci.

Debeli ljudje imajo pogosteje težave in bolečine v sklepih, pogost je artritis. Hrustanec v sklepih namreč zaradi prevelike teže poka, se lušči, tanjša in nazadnje izgine. Ostane gola kost, kar povzroča bolečine pri gibanju in hudo moti vsakdanje življenjske aktivnosti posameznika.

Sladkorna bolezen je štirikrat pogostejša med debelimi. Statistika pravi, da ima sladkorno bolezen 20 ljudi na tisoč, med debelimi pa celo 120 na tisoč, kar pomeni, da je šestkrat pogostejša med debeluhi. Predvideva se, da se zaradi prevelikega vnosa sladkorja in ogljikovih hidratov trebušna slinavka prej izčrpa, zato postopoma usiha količina insulina.

Spolne motnje

Pri debelih sta pogostejša impotenca in frigidnost, pogosteje imajo še druge spolne motnje. Vzrok temu naj bi bile organske, hormonske spremembe (motnje menstrualnega ciklusa) in psihične motnje, zavore (impotenca, frigidnost). S hujšanjem in manjšo telesno težo se obe motnji odpravita.

S preobiljem hrane se poveča vnos holesterola, kalcija in uratov. Prav holesterol, kalcij in urati pa so osnovne sestavine žolčnih in ledvičnih kamnov. Vsega tega dobijo debeli ljudje s preobilno hrano preveč in te snovi se sprijemajo v kamne. Debele ženske imajo petkrat pogosteje žolčne kamne.

Najbolj strah zbujajoče pa je, da so pri debelih pogostejše vse oblike rakastih obolenj - za več kot 25 odstotkov. Z debelostjo sta namreč zelo pogosto povezana tudi kajenje in pretirano pitje alkohola in kave. Zato je pri debelih pogostejši tudi rak na dihalnih organih, predvsem pa rak na prebavilih. Pljučni rak, rak ust, žrela in grla pa tudi rak na mehurju so povezani s kajenjem, alkoholom in debelostjo. Maščobe, mesna in mastna ter slana in prekajena hrana pa so prehranski dejavniki tveganja pri nastanku raka nosu in grla, raka požiralnika, želodca, trebušne slinavke, jeter, debelega črevesa in danke. Vsi ti imajo svojo vlogo tudi pri nastanku raka prostate, dojke, jajčnikov in maternice.

Celulitis

Manj nevaren, a pogosto spremljajoč pojav debelosti je celulitis. Pojavlja se celo v obliki za pomarančo velikih kroglastih izboklin, najpogosteje na bedrih debelih žensk. Površina te kože je hrapava kot pomarančna lupina, izbokline pa so sestavljene iz želatinaste snovi, vode in odpadnih presnovkov. Izbokline velikokrat rastejo in se večajo, napenjajo kožo nad seboj, ta se raztegne, poka in kaže gladke bele proge ali strije. K nastanku veliko pripomorejo neprimerna obutev, nepravilno sedenje in pretesne nogavice, ki preprečujejo odtok krvi in limfe. Stanje dodatno poslabša jemanje kontracepcijskih tablet. Pogosto se pojavijo tudi krčne žile.

In še: pogosto pozabljamo, da sta zelo pomembni in pravzaprav najpogostejši komplikaciji debelosti karies in obolenja dlesni. Sta tudi najzgodnejši težavi debelih. Kot dodatno opozorilo še: obolenja v ustni votlini, v katero sodijo zobje in dlesni, so ob nepravilni hrani glavni vzrok nastanka raka prebavnih organov.

Pomembno je vedeti, da človek že ob povečani teži za deset odstotkov nad normalno, sodi med debele. Različne tabele po najrazličnejših formulah določajo normalno in idealno težo. Zagotovo so smernice in osnovna vodila zaželeni, vendar je dobro, da zna vsak sam vsaj oceniti svoje telo. Debel človek običajno svojega telesa sploh ne pozna. Veliko debeluhov se noče soočiti z realnostjo in se načrtno skrivajo pred ogledali, šiviljami in merili. Vendar je treba ostati realen - dejansko pogledati sebe, se soočiti s svojim telesom. Dejstvo je, da imamo osnovno obliko telesa že pri rojstvu. Širokih bokov se ne da zožiti, majhnih dojk ne (naravno) povečati in kratkih nog ne podaljšati. Lahko pa s hujšanjem odpravimo vrečast trebuh, veliko zadnjico in »jahalne hlače« na bedrih, predvsem pa odnos do sebe, svojega zdravja in počutja. Veliko lahko dosežemo in prikrijemo z obleko, obutvijo, kozmetiko, frizuro in predvsem s svojim nastopom.

Nekaj maščob potrebuje telo za normalno delovanje celic in hormonov, za zaščito pred zunanjimi dražljaji (udarci, mraz). Včasih je bila maščobna rezerva pogoj za preživetje, danes pa je človeku v napoto in nadlego. Redki vedo, da daje 13 gramov masti približno 100 kalorij, kar pomeni, da ima človek z desetimi kilogrami odvečne maščobe 130.000 odvečnih kalorij.

Slabe navade

In kje nabiramo te zaloge? Nekateri menijo, da je glavni vzrok dednost, vendar v stroki danes velja, da so najpogostejši krivec slabe navade, prehranske in življenjske. Znano je, da zelo revni in zelo bogati praviloma niso debeli. Debelost je značilna za tiste, ki se vzpenjajo k srednjemu sloju. To je posledica cen, saj je najbolj redilna hrana (kruh, testenine in masti), cenejša od manj redilne in zdrave hrane (ribe, sir, zelenjava, sadje). Velik pomen imata tudi splošna izobraženost in ozaveščenost.

K nastanku debelosti zagotovo pripomorejo gostoljubnost, ki je del kulture posameznega naroda (obilne pojedine - kalorične bombe), napačna življenjska pravila (npr. hrana in sitost prinašata duševni mir, nosečnica mora jesti za dva...), način življenja (vožnja z avtomobilom, premalo rekreacije in gibanja), zmote (debeluhi so prepričani, da ne jedo preveč in ne preveč kalorične hrane), obramba (razočarani moški utaplja svoje skrbi v alkoholu, razočarana ženska pa v lastnih maščobah), stresi (debeli so jim bolj podvrženi, izločajo večje količine adrenalina, glukoze in insulina). Strnjeno povedano, so glavni vzroki debelosti naslednji: kalorično prebogata, pretežno ogljikohidratna hrana, premajhna fizična aktivnost in pomanjkljivo znanje o hrani in prehranskih navadah.

Podobno kot kurilno olje, premog in plin, tudi hrana daje energijo. Še vedno in pogosto se računa energija hrane v kalorijah (po starem), po novem se meri v joulih (1 kcal je 4,2 kJ). Različne vrste hrane dajo različne količine energije, in sicer:

1 gram ogljikovih hidratov = 4,1 kcal ali 17,2 kJ
1 gram beljakovin = 4,1 kcal ali 17,2 kJ
1 gram maščob = 9,3 kcal ali 39,1 kJ

Podobno kot je nabiranje zalog (odvečne energije) odvisno tudi od vrste zaužite hrane, je poraba energije odvisna od različnih dejavnikov. Zagotovo vplivajo na to: spol, teža, starost (starejši potrebujejo manj energije), poklic, telesne aktivnosti. Zato je pri hujšanju in zniževanju telesne teže treba upoštevati vse te dejavnike. Prav zato je pomembno, da posameznik dojame svoje dejansko izhodiščno stanje in si določi cilj, ki ga želi doseči.

Hitro in natančno oceno stanja določi analizator telesne sestave ali salometer (»špehmeter« po domače). Temelji na metodi testiranja z bioimpendanco - upornostjo. To je pripomoček za določanje vsebnosti in odstotka telesne maščobe, mastne in mršave telesne teže, bazalnega metabolizma, vode v telesu, da podatke o idealni telesni teži, o dnevno potrebnih kalorijah in primerni dieti. Dieta sodi med postopke, s katerimi bomo dosegli želeni cilj - nižjo težo in spremenjen način življenja. Prilagojena mora biti posamezniku, zato se določa individualno.

Deli